APDEJT.si

Donald Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petroja obtožil spodbujanja proizvodnje drog in ga označil za voditelja trgovine z drogami. Zaradi tega je napovedal prekinitev ameriške finančne pomoči in subvencij Kolumbiji. Petro je odgovoril, da se Trump moti in da je sam glavni sovražnik trgovine z drogami, ter napovedal, da kolumbijske oborožene sile ne bodo več odvisne od ameriške opreme. Trump je celo namignil na možnost ameriške intervencije v Kolumbiji.

V Združenih državah Amerike je potekalo več kot 2.500 shodov "Brez kraljev", na katerih so protestirali proti politiki Donalda Trumpa. Republikanski predstavnik Floride, Randy Fine, je proteste označil za protiameriške. Organizatorji protestov so vključevali tudi vidne demokrate.

ZDA so objavile videoposnetek napada na domnevno narkopodmornico v Karibskem morju, v katerem sta umrla dva člana posadke. Preživeli Ekvadorec se je vrnil v domovino, kjer se bo soočil s kazenskim pregonom. Kolumbijski predsednik je obtožil ZDA kršitve kolumbijske suverenosti in uboja ribiča.

Ruski predsednik Vladimir Putin je Državni dumi predložil sporazum o strateškem partnerstvu in sodelovanju z Venezuelo v ratifikacijo. Sporazum, ki sta ga Putin in venezuelski predsednik Nicolás Maduro podpisala maja letos, širi sodelovanje med državama na političnem in gospodarskem področju ter na področju varnosti in boja proti terorizmu.

Pred srečanjem Volodimirja Zelenskega z Donaldom Trumpom v Washingtonu, kjer naj bi Zelenski pozival k dobavi raket Tomahawk, se je Trump po poročanju virov pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trump je dejal, da je bil pogovor dolg in da bo o njegovi vsebini poročal.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal, da se ne bo udeležil vrha Amerik v Dominikanski republiki decembra, ker niso bile povabljene Kuba, Nikaragva in Venezuela. Petro je poudaril, da se dialog ne more začeti z izključitvami.

V torek zvečer je v ekvadorskem mestu Guayaquil eksplodiralo vozilo pred nakupovalnim centrom, pri čemer je ena oseba umrla, več pa jih je bilo ranjenih. Guverner je dogodek označil za namerni napad. Eksplozija se je zgodila na prometni nakupovalni ulici. Preiskava dogodka je v teku.

Venezuela je pozvala mednarodno skupnost, naj nadaljuje z globalno mobilizacijo za dosego pravičnega in trajnega miru v Palestini. Venezuelanska vlada je v uradni izjavi poudarila svojo podporo palestinskemu ljudstvu in pozvala k nadaljevanju prizadevanj po prekinitvi ognja v Gazi ter izpustitvi talcev s strani Hamasa.

Donald Trump je med obiskom na Bližnjem vzhodu ponovil, da je pripravljen na mirovni sporazum z Iranom, ko bo Teheran pripravljen. Izrazil je prepričanje, da si Iran želi skleniti sporazum in poudaril, da ZDA in Izrael nista sovražno nastrojena do iranskega ljudstva. Trump je izjavil tudi, da ne bi bilo dogovora o Gazi, če ZDA ne bi napadle Irana.

V Šarm el Šejku je potekal vrh o Gazi, kjer so svetovni voditelji, vključno z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, egiptovskim predsednikom Al Sisijem, ter voditelji Katarja in Turčije, podpisali deklaracijo o utrditvi premirja v Gazi. Trump se je srečal tudi s palestinskim predsednikom Abbasom. Na vrhu se je zbralo več kot 31 voditeljev držav in mednarodnih organizacij.

Venezuela je napovedala zaprtje svojih veleposlaništev na Norveškem in v Avstraliji, hkrati pa odpira nove diplomatske sedeže v Zimbabveju in Burkini Faso. Odločitev naj bi bila sprejeta za 'krepitev'. Konzularne zadeve v državah, kjer so veleposlaništva zaprta, bodo prevzele druge diplomatske misije.

Združene države Amerike so v letošnjem letu repatriirale 3.581 državljanov Dominikanske republike, od tega 2.452 zaradi migracijskih razlogov, je sporočila Generalna direkcija za migracije (DGM). Večina repatriiranih, natančneje 90,23 %, je moških, medtem ko ženske predstavljajo 9,77 %. Majhen del, 0,25 %, se je v Dominikansko republiko vrnil prostovoljno.

Donald Trump je prispel v Izrael, kjer so ga sprejeli kot heroja. Srečal se je z družinami izpuščenih talcev. Izraelski predsednik Isaac Herzog je Trumpu sporočil, da mu bo podelil najvišje izraelsko civilno odlikovanje za njegovo posredovanje pri dogovoru o talcih in prekinitvi ognja.

Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir zaradi njenega neutrudnega dela pri spodbujanju demokratičnih pravic v Venezueli. Nobelov odbor je poudaril njeno neomajno prizadevanje za ohranjanje plamena demokracije v vse večji temi. Kljub temu, da ji je bila onemogočena kandidatura na predsedniških volitvah leta 2024 proti Nicolasu Maduru, njeno delo ostaja izjemnega pomena.

Prejem Nobelove nagrade za mir s strani Maríe Corine Machado je sprožil mešane odzive. Machado se je počutila počaščeno in nagrado pripisala venezuelskemu ljudstvu. Chavizem je nagrado označil za politično motivirano in jo povezal z vplivom ameriškega državnega sekretarja. Podporniki poudarjajo, da nagrada predstavlja podporo demokraciji v Venezueli in nasprotuje poskusom prikrivanja Madurovega režima. Nekateri Venezuelci so izrazili nestrinjanje in poudarili njen poziv k sankcijam proti Venezueli v preteklosti.

Donald Trump načrtuje, da bo osvojil vse Nobelove nagrade v vseh kategorijah. Predsednik Nobelovega odbora Jørgen Watne Frydnes je kritiziral družbe, ki se nagibajo k avtoritarnosti in militarizaciji, kar je razumljeno kot posreden odgovor Trumpu. Razglasitev Nobelove nagrade za mir je zaključila letošnje Nobelove nagrade.

María Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir leta 2025, kar je po njenem mnenju zagon za osvojitev svobode v Venezueli. Nagrada predstavlja priznanje boju vseh Venezuelcev. Nicolás Maduro je istega dne poslal bolivarske milice na ulice v treh zveznih državah. Različni viri poročajo, da je Machado postala glavni glas upora proti Madurovemu režimu.

Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir za leto 2025 za svoje prizadevanje za demokracijo v Venezueli. Po podelitvi nagrade je izrazila upanje na podporo Donalda Trumpa. Medtem je Donald Trump izostal pri prejemu nagrade, kar je sprožilo odzive na spletu.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025 za njeno neutrudno promocijo demokracije. Norveški Nobelov odbor jo je pohvalil kot poenotitveno figuro v venezuelski politični opoziciji in kot izjemen primer civilnega poguma v Latinski Ameriki. Machado je ob prejemu nagrade izrazila šokiranost.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025. Norveški Nobelov odbor je sporočil, da Machado ohranja plamen demokracije prižgan sredi naraščajoče teme. 58-letna Machado je bila nagrajena za njeno neutrudno delo pri promociji demokratičnih pravic venezuelskega ljudstva in za njeno obrambo svobode in demokracije.